Pomembna prelomnica v sodobni evropski zgodovini je bila druga svetovna vojna, ki je pustila pečat predvsem na ljudeh iz šestdesetih in sedemdesetih let, saj so na svoji koži občutili prehod iz povojne revščine v razmere blaginje. Ko so bili minimalni pogoji za preživetje izpolnjeni, je generacija, ki je sledila, poskusila nadomestiti, kar so ljudje izgubili zaradi vojne. Hkrati so se začele odpirati meje med državami. Skupnost, ki je najprej nastala zaradi ekonomskih vzrokov, je začela preraščati v socialno in kulturno celoto. V tretji generaciji (iz osemdesetih let) pa so začeli iskati načine znosnega sobivanja; vse bolj so jih na primer pestila ekološka vprašanja in odnos do oblasti.
V osemdesetih letih so se vrednote Slovencev vrtele okoli načela enakosti, ki ni bilo izraženo le deklarativno, ampak tudi dejansko. S prehodom v novo družbeno ureditev pa so nekateri ljudje dojeli, da enakost ne omogoča razvoja in rasti družbe in da je pomembnejša učinkovitost. Kljub temu, tako vsaj kažejo številne raziskave, se enakost še danes marsikomu zdi zelo pomembna. Mnogi anketiranci namreč poudarjajo, da je eden večjih problemov slovenske družbe prav revščina.
Slovenci nismo navajeni, da so nekateri ljudje revni. V ZDA je drugače. Tam se za revščino drugih ne menijo, posamezniki pa sami poskušajo ugotoviti, kaj so naredili narobe, da so se znašli na robu družbe, pojasnjujejo sociologi. (Nezadovoljstvo, ki ga po raziskavi o vrednotah in prepričanjih občutimo Slovenci, morda izhaja iz zavisti. Človek je slabe volje, ker se ima sosed bolje od njega, čeprav tudi njemu ni ravno hudo.
Po njegovih izsledkih vrednostni sistem Slovencev v temelju ne odstopa od tistega v kulturno ali geografsko bližnjih državah. Mar je potemtakem stereotip, da smo bolj materialistični in manj človekoljubni (to se menda predvsem kaže v našem manjšem socialnem kapitalu) od prebivalcev sosednjih držav, neutemeljen?
Gre za vprašanje definicije pojma. Po eni strani smo dobrodelni in sodelujemo v številnih humanitarnih akcijah. Po drugi strani pa je res, da redkeje sodelujemo v prostovoljnih dejavnostih. A tudi za to bi našli pojasnilo. V prejšnjem sistemu je moral vsakdo imeti svojo vlogo v družbi. In morda je kdo naivno pričakoval, da bomo te vloge prenesli v nov sistem. Pa jih nismo oziroma smo se šele zadnja leta začeli odzivati na določene pobude,« menijo sociologi.