Ljubosumnost med partnerjema

Še danes nezavedno pričakujemo, da bo naš partner zvest le nam. In tako ne bo prizadeta naša čast. A žal ni vedno tako. So ljudje, ki se znajo dobesedno prefinjeno obnašati do nasprotnega spola, in to samo zato, da pri svojem partnerju vzbudijo ljubosumje in tako dobijo potrditev, da jih ima rad, da jih ljubi. Po mnenju mnogih resornih strokovnjakov je to vrsta psihološkega nasilja, ki si ga nemalokrat naš partner res ne zasluži. S takim početjem bolj škodujemo svojemu odnosu. Ali ne? Vseh vrst nas je, morda pa komu gode …

Ljubosumnost je kompleks negativnih emocij in misli, ki jih čutimo do ljudi, ki ogrožajo naše odnose ali naš položaj. V partnerskih odnosih je ljubosumnost le do neke mere naravna, na primer v zgodnjem, strastnem obdobju ljubezni. Ljubosumnost, ki se razvije pri enem ali obeh partnerjih v teku partnerskega odnosa, pa skoraj nujno poruši dober partnerski odnos, če je trajna in intenzivna. Dobrega partnerskega odnosa ni mogoče graditi na negativnih čustvih in na nezaupanju, ljubosumnost pa nujno povzroči oboje. Pri tem ni nič manj pogubna ljubosumnost, ki sploh ni utemeljena.

Ljubosumje je škodljivo čustvo zato, ker ima elemente destruktivnosti oziroma agresivnosti – uničevalnosti in ker ga tisti, ki ga čuti, težko kontrolira. Običajno je povezano z nekontroliranimi akcijami. Razlog, kadar ni realne osnove (to je prisotnost tretjega v zvezi), je nezaupanje, najprej vase in zaradi tega še v partnerja.”

Razlike med moškimi in ženskami

Kdo je bolj ljubosumen? Moški ali ženske? Match strokovno utemeljuje, da bolj kot za to, kateri od spolov kaže več ljubosumnosti, gre za to, da pri moških in ženskah prevladujeta različni obliki ljubosumnosti. Moški so menda bolj kot ženske ljubosumni na nezvestobo. Ženske pa so bolj kot moški ljubosumne na emocionalne odnose partnerja in težje prenašajo misel, da se njihov partner čustveno navezuje na nekoga drugega. Kako naj se obnaša ljubosumni partner, da se bo znebil tega uničujočega čustva?
Veliko je odvisno od njegove čustvene, osebnostne in socialne zrelosti. Že samo pojavljanje ljubosumnosti, če ni zanjo jasnih dokazov, je lahko znak čustvene labilnosti in nizkega samospoštovanja, kar samo oteži reševanje problemov, ki jih prinaša ljubosumje. Vsekakor jih ni mogoče rešiti brez temeljitega medsebojnega razgovora in spoštovanja partnerjev. Zlasti hudo je pri neutemeljenem ljubosumju, ki spremlja druge motnje, na primer alkoholizem.